Revmatologija

Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje, oteklino in bolečine v sklepih. Revmatoidni artritis običajno prizadene sklepne ovojnice, lahko pa zajame tudi kite in ligamente (vezi), ki obdajajo sklepe. Bolezen je dolgotrajna in običajno prizadene male sklepe rok, stopala, zapestja, komolce, kolena, gležnje, rame, vrat in kolke. Če bolezni ne zdravimo, postopoma povzroči trajne okvare sklepov. Revmatoidni artritis se lahko začne pri katerikoli starosti, najpogosteje pa se pojavi pri ženskah v starosti od 30 do 60 let. Kaže, da pri moških pojavljanje bolezni (incidenca) narašča s starostjo - običajno se bolezen pri moških začne v poznejših letih.

Simptomi revmatoidnega artritisa se od bolnika do bolnika razlikujejo. Obsegajo vse od blagih do močno izraženih simptomov in se s časom lahko spreminjajo. Bolniki imajo obdobja, ko se počutijo dobro in so zdravi (kar imenujemo remisija), drugič pa imajo aktivne simptome (kar imenujemo recidiv, zagon ali poslabšanje bolezni). Poleg bolečin in otekanja revmatoidni artritis povzroča tudi občutljivost sklepov na pritisk in zmanjšano gibljivost sklepov. Te težave se lahko pojavljajo simetrično na obeh straneh telesa, kar pomeni, da je v primeru prizadetosti enega kolena pogosto prizadeto tudi drugo.

Bolniki so pogosto tudi zelo utrujeni in razdražljivi ter opažajo okorelost in bolečine, zlasti zjutraj in popoldne (kar imenujemo jutranja okorelost in popoldanska utrujenost), opisujejo pa tudi hujšanje, rahlo zvišano telesno temperaturo in potenje. Sčasoma se sklepi lahko deformirajo, kar pomeni, da spremenijo obliko. Tik pod kožo se lahko razvijejo zatrdline (ki jih imenujemo revmatoidni vozliči).

Poliartikularni juvenilni idiopatski artritis in artritis, povezan z entezitisom, sta vnetni bolezni sklepov, ki se običajno prvič pojavita v otroštvu.

Poliartikularni juvenilni idiopatski artritis z vnetjem zajame najmanj pet sklepov. Običajno gre za male sklepe prstov in rok, prizadet pa je lahko tudi čeljustni sklep ali večji sklepi, ki nosijo težo. Prizadetost več sklepov (poliartikularna oblika) se pojavi pri približno 1 od 4 otrok z juvenilnim idiopatskim artritisom.

Za artritis v povezavi z entezitisom je značilna občutljivost prirastišča kite, ligamenta ali drugega vezivnega tkiva na kost. Entezis (prirastišče) je vezivno tkivo med kito ali ligamentom in kostjo, entezitis pa pomeni povečano občutljivost tega tkiva in ta simptom se lahko pridruži vnetju v sklepih pri artritisu. Bolezen večinoma prizadene kolke, kolena in stopala, vnetje pa se lahko pojavi tudi v delih telesa, ki niso sklepi. Artritis v povezavi z entezitisom je bolj pogost pri dečkih, simptomi pa se običajno pojavijo med 8. in 15. letom starosti. 

Ankilozirajoči spondilitis (AS) je kronična vnetna bolezen, ki prizadene predvsem hrbtenico in sakroiliakalne sklepe. Sakroiliakalni sklep leži tik ob hrbtenici in na vsaki strani povezuje križnico (trikotno kost na spodnjem delu hrbtenice) z drugimi kostmi medenice (z levo in desno črevnico). To vnetje povzroča okorelost in bolečine, ki se običajno začno v spodnjem delu hrbta ali v zadnjici in se lahko širijo navzgor po hrbtenici v prsni koš in vrat. Če bolezni ne zdravimo, lahko pride od zraščanja sklepov vretenc med seboj, tako da hrbtenica ni več gibljiva.

Prvi simptomi ankilozirajočega spondilitisa se lahko pojavijo že v najstniških letih ali v zgodnji odrasli dobi. Bolezen se pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah. Simptomi se od osebe do osebe razlikujejo in lahko obsegajo vse od blagih do močno izraženih simptomov, običajno pa se razvijajo postopoma več tednov ali mesecev. Med najpogostejšimi simptomi so kronične bolečine in okorelost v spodnjem delu hrbta, kolkih in zadnjici. Bolniki z ankilozirajočim spondilitisom opisujejo tudi bolečine in otekanje v predelu medenice, kolkih in ramenih ali v drugih delih, pa tudi utrujenost ali izčrpanost.